Bil/-a sem ukradeni otrok, bil/-a sem pozabljeni otrok

Avtorji

  • Dunja Dobaja Inštitut za novejšo zgodovino Ljubljana / Institute for Contemporary History

DOI:

https://doi.org/10.51663/pnz.62.3.05

Ključne besede:

ukradeni otroci, okupacija, Odbor ukradenih otrok, pozabljeni otroci, Teharje

Povzetek

Prispevek se osredotoča na dve skupini oseb v Sloveniji, ki sta jih dve različni ideologiji nasilno ločili od staršev in jima ukradli otroštvo. Prva skupina je žrtev nemškega okupatorja, druga povojnih obračunavanj zmagovalca. Prispevek osvetli posledice tega nasilnega dejanja in življenje otrok po ločitvi, hkrati pa predstavi njihova prizadevanja za ureditev pravnega statusa in v okviru tega odstira posamezne zgodbe/spomine odraslih ukradenih in pozabljenih otrok. Njihov pravni status je uredila šele samostojna država Slovenija.

Literatura

Viri in literatura

Arhivski viri

SI ZAC, Zgodovinski arhiv Celje, II 20A Društvo Teharskih otrok.
SI ZAC, Zgodovinski arhiv Celje, Mestni ljudski odbor Celje, a. š. 137.
SI AS, Arhiv Republike Slovenije, AS 228 Ministrstvo za socialno skrbstvo Ljudske republike Slovenije, t. e. 1, t. e. 3.
SI AS, Arhiv Republike Slovenije, AS 537 RK SZDL, t. e. 784 (253).

Tiskani viri
»Srečanje ukradenih otrok v Celju.« Celjski tednik: glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva okraja Celje, 10. 8. 1962.
Hovnik, Franjo. »Da nikoli več ne bi bilo vojne.« Tednik: glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, 10. 7. 1980.

Spletni viri
Grušovnik, Mojca. »Ukradeni otroci: spomini še živijo, samo njihovih »lastnikov« je vse manj.« Pridobljeno 5. 8. 2021. https://www.dnevnik.si/1042721278.
Dr. Mikuš Kos, Anica. »Otrok lahko razume, kaj je vojna.« Pridobljeno 15. 1. 2019. http://www2.24ur.com/naslovnica/interaktivno/klepetalnice/.
Kuralt, Špela. »Ingrid je Nemka, Erika iz Jugoslavije. Obe sta jaz«. Pridobljeno 31. 12. 2018. https://www.delo.si/kultura/knjiga/ingrid-je-nemka-erika-iz-jugoslavije-obe-sta-jaz.html.
»Otroci s Petrička 4/7.« Pridobljeno 24. 12. 2018. https://www.youtube.com/watch?v=W4Un84XqWdA.
Mag. Pučnik Rudl, Majda. »Žrtve komunističnega nasilja še lahko uveljavijo status iz Zakona o popravi krivic.« Pridobljeno 31. 12. 2018. http://oddaje.ognjisce.si/mojazgodba/2012/04/19/rtve-komunisti-nega-nasilja-se-lahko-uveljavijo-status-iz-zakona-o-popravi-krivic.
Žajdela, Ivo. »Pretresljive zgodbe otrok s Petrička.« Pridobljeno 28. 12. 2018. https://druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/all/BA3E4F5C5D6B5815C12573840038B857?OpenDocument.


Literatura

Dobaja, Dunja, Prebilič, Vladimir. »Ukradeni otroci in na silo odpeljani otroci.« Studia Historica Slovenica 16 (2016): 499−525.
Cugmas, Zlatka. Bodi z menoj mami: razvoj otrokove navezanosti. Ljubljana: Produktivnost, Center za psihodiagnostična sredstva, 1998.
»Himmlerjev odlok.« V: Taboriščniki ukradeni otroci: 60 letnica nacističnega genocida, ur. Janez Žmavc, 10−13. Celje: Društvo taboriščnikov ukradenih otrok Slovenije, 2002.
Kraigher-Gregorc, Alenka. Ukradeni otroci. Radijska oddaja dne 27. 11. 1979 (avtorici podatke posredoval dr. Jože Dežman).
Kostnapfel, Janko. »Pretresljivi kriki mater.« V: Taboriščniki ukradeni otroci: 60 letnica nacističnega genocida, ur. Janez Žmavc, 43–56. Celje: Društvo taboriščnikov ukradenih otrok Slovenije, 2002.
Ott, Ivan. Otroci s Petrička: ukradeno otroštvo. Celje: Celjska Mohorjeva družba: Društvo Mohorjeva družba, 2008.
Ott, Ivan. Otroci, žrtve vojne: trpljenje otrok v Jugoslaviji od 1942 do 1948. Celje: Celjska Mohorjeva družba: Društvo Mohorjeva družba, 2009.
Oelhafen, Ingrid von in Tate, Tim. Hitlerjevi pozabljeni otroci: moje življenje v Lebensbornu. Ljubljana: Modrijan, 2016.
Ratajc, Eva. Od trpljenja do kamenja – zgodba o Petričku. Celje: Mestna občina Celje, Mladi za Celje, 2018.
Topolovec, Rajko. Ormoški Petriček. Ptuj: samozaložba, 2012.
Terčak, Stane. Ukradeni otroci. Ljubljana: Zavod borec v Ljubljani, 1973.
Ukradeni otroci. Celje: Muzej novejše zgodovine Celje, 2014.

Završnik, Stanislava. Preveč je bilo solza: napisane usode »ukradenih otrok« iz časa okupacije naše domovine v letih 1941–1945. Kamnik: samozaložba, 1998.

Objavljeno

2022-11-02

Številka

Rubrika

Razprave

Najbolj brani prispevki istega avtorja(jev)

1 2 > >>